Biološki odpadki v številkah: Hrvaška 2024.

Leta 2024 je na Hrvaškem nastalo skupno 527.000 ton bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov, kar predstavlja 7-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti, v katerih so količine znašale približno 494.000 ton. Biološki odpadki predstavljajo pomemben del vseh komunalnih odpadkov, saj se ločeno zbere 171.807 ton oziroma 33 % vseh nastalih bioloških odpadkov. To je 15-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom oziroma povečanje za 3 odstotne točke oziroma 22.142 ton.

Največji prispevek k povečanju ločenega zbiranja bioloških odpadkov je bil zabeležen v mestu Zagreb, kjer je bilo zbranih 12.541 ton več kot v prejšnjem letu. Sledile so Međimurska županija s povečanjem za 1.302 toni, Sisaško-moslavaška županija s povečanjem za 1.146 ton in Osiješko-baranjska županija s povečanjem za 1.145 ton.

Ločeno zbiranje bioloških odpadkov je bilo uvedeno v vseh županijah, vendar le v 277 lokalnih samoupravnih enotah (LGU), kar predstavlja skoraj 50 % vseh LGU na Hrvaškem. To predstavlja 34 LGU povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.

Biološki odpadki, zbrani v letu 2024, so bili večinoma biorazgradljivi odpadki z vrtov in parkov (90.105 ton ali 52,4 %), sledili so biorazgradljivi odpadki iz kuhinj in menz (69.261 ton ali 40,3 %), odpadna jedilna olja in maščobe (10.705 ton ali 6,2 %) ter odpadki s tržnic (1.735 ton ali 1 %).

Čeprav se je stanje pri zbiranju bioloških odpadkov izboljšalo, še vedno precejšnja količina bioloških odpadkov konča na odlagališčih. Ocenjuje se, da je leta 2024 na odlagališčih končalo kar 282.901 ton bioloških odpadkov oziroma približno 54 % celotne nastale količine. Vendar to predstavlja zmanjšanje za 6 odstotnih točk v primerjavi s prejšnjim letom.

Kar zadeva predelavo bioloških odpadkov, je bilo predelanih skupno 142.194 ton (27 % nastalih bioloških odpadkov), kar vključuje kompostiranje, anaerobno razgradnjo in energetsko predelavo. Ta količina predstavlja 2 odstotni točki povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.

Izstopajo območja s posebej uspešnimi rezultati. Splitsko-dalmatinska županija prevladuje po količini odloženih biorazgradljivih odpadkov s kar 105.346 tonami, mesto Zagreb pa je na drugem mestu s 78.882 tonami. Najmanjše količine so bile odložene v Istri (522 ton), Šibeniško-kninski (3.811 ton) in Varaždinski županiji (3.081 ton).

Na Hrvaškem je aktivnih 18 kompostarn, od tega 15 predeluje biološke komunalne odpadke, ki kompostirajo skupno 80.411 ton odpadkov, kar predstavlja 14-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom. To zmanjšanje je predvsem posledica izboljšane kakovosti zbranih podatkov v skladu z novimi predpisi EU.

Pomembna je tudi 129-odstotna rast količine odpadkov, predelanih z anaerobno razgradnjo, s skupno predelano količino 51.046 ton v 25 bioplinskih napravah.

Skratka, kljub nekaterim pozitivnim premikom nacionalni rezultati kažejo, da je še vedno veliko prostora za izboljšave sistema ravnanja z biološkimi odpadki, zlasti glede zmanjšanja količine bioloških odpadkov, ki končajo na odlagališčih.